Amerika lakapi vs lakapi | Na faamalamalamaina le eseesega

saunia e Joost Nusselder | Faʻafouina ile:  Mati 7 2022

Ma le fiafia tele ou te tusia ai nei tusitusiga mo aʻu tagata faitau, oe. Ou te le taliaina le totogiina mo le tusiaina o iloiloga, o loʻu manatu i oloa o aʻu lava ia, ae afai e te iloa aʻu fautuaga aoga ma e iʻu i le faʻatauina o se mea e ala i se tasi o soʻotaga ono ou mauaina se komisi i luga o lena. Faʻamatalaga atili

I le tepa muamua e foliga mai Amerika lakapi ma le lakapi e tutusa lelei lava – o taaloga e lua e TELE faaletino ma e tele naua tamo’e. E le o se mea la e ofo ai le tele o taimi e fenumiai ai le lakapi ma le lakapi Amerika.

E tele atu eseesega nai lo mea e tutusa ai le lakapi ma le lakapi Amerika. E ese mai i tulafono e eseese, e eseese foʻi taʻaloga e lua i taimi taʻalo, tupuaga, tele o le malae, meafaigaluega, polo ma le tele o isi mea.

Ina ia maua se malamalama sili atu i taaloga uma e lua, e taua le malamalama i nei eseesega taua.

Afai o loʻo e mafaufau pe o le a tonu le eseesega (ma mea tutusa) i le va o taʻaloga e lua, o le ae mauaina uma faʻamatalaga i lenei tusiga!

Amerika lakapi vs lakapi | Na faamalamalamaina le eseesega

Amerika lakapi vs lakapi – tupuaga

Tatou amata i le amataga. O fea tonu e sau ai le lakapi ma le lakapi Amerika?

O fea e sau ai le lakapi?

O le lakapi na afua mai i Egelani, i le taulaga o Lakapi.

O le amataga o le lakapi i Egelani na toe foi i tua i le 19s poʻo le taimi muamua atu.

O le Iuni Lakapi ma le Lakapi Liki o ituaiga ia e lua e iloagofie ai le taaloga, e tofu lava ma ana tulafono.

O le Iuni Lakapi Lakapi na faavaeina i le 1871 e sui o kalapu e 21 - e faavae uma i le itu i saute o Egelani, o le tele o latou i Lonetona.

E oo atu i le amataga o le 1890, ua taatele le lakapi ma e silia ma le afa o kalapu a le RFU sa i ai i le itu i matu o Egelani.

O vasega faigaluega o Egelani i Matu ma Uelese i Saute sa sili ona fiafia i le lakapi.

O fea e sau ai le lakapi Amerika?

O le lakapi a Amerika fai mai na tupu mai i le lakapi.

Fai mai na aumai e tagata Peretania mai Kanata le lakapi i Amerika. I lena taimi, o taaloga e lua e leʻi eseese e pei o le taimi nei.

O le lakapi Amerika na afua mai (i le Iunaite Setete) mai tulafono a le Iuni Lakapi, ae maise foi i le soka (soka).

O lea la ua na'o le ta'ua o le lakapi Amerika o le "soka" i le Iunaite Setete. O le isi igoa o le "gridiron".

A o lei oo i le vaitau o le soka a le kolisi i le 1876, na amata muamua ona sui le “soka” mai tulafono e pei o le soka i tulafono e pei o le lakapi.

O le taunuuga o ni taaloga eseese se lua – Amerika soka ma le lakapi – o ia mea uma e aoga e faataitai ma matamata ai!

American football vs rugby – o meafaigaluega

O le lakapi Amerika ma le lakapi o ni taaloga faaletino ma faigata.

Ae faʻafefea mea e puipuia ai mea uma e lua? Pe latou te ioe i lena mea?

O le lakapi e leai ni mea faigaluega malosi e puipui ai.

E fa'aaogaina le soka mea e puipui ai, faatasi ai ma se puloutau en tauau tauau, An ofuvae puipui en aufofoga gutu.

I le lakapi, e masani ona faaaoga e le au taaalo se pupuni gutu ma o nisi taimi o se pulou puipui.

Talu ai ona o le itiiti o le puipuiga o loʻo ofuina i le lakapi, o le tele o le gauai e totogi i le aʻoaʻoina o le auala saʻo, ma le manatu i le saogalemu o le tagata lava ia.

I le soka, e faʻatagaina taʻaloga faigata, lea e manaʻomia ai le faʻaogaina o mea puipui.

O le ofuina o lenei ituaiga o puipuiga o se (mana'omia) mana'oga i le lakapi Amerika.

Faitau foi o la'u iloiloga o papatusi pito i tua sili mo le American Football

O le lakapi lakapi a Amerika mo le 'mana'o?

E fa'apena fo'i le lakapi a Amerika mo le au ta'alo ma le lakapi mo 'alii moni (po'o fafine)'?

Ia, e le faigofie tele. O le lakapi e sili atu ona faigata nai lo le lakapi ma o le taaloga e tutusa lava le faaletino ma le faigata.

O aʻu lava ia ua tele tausaga o taalo i le taaloga ma talitonu mai ia te aʻu, o le lakapi e le mo le vaivai o le loto pe a faatusatusa i le lakapi!

American football vs rugby – le polo

E ui ina foliga tutusa polo lakapi ma polo lakapi Amerika i le tepa muamua, ae o le mea moni e ese.

O le lakapi ma le lakapi Amerika e ta'alo uma i le polo oval.

Ae e le tutusa: o le polo lakapi e lapoa ma lapotopoto ma e eseese pito o ituaiga e lua o polo.

O polo lakapi e tusa ma le 27 inisi le umi ma le mamafa e tusa ma le 1 pauna, ae o Amerika soka e itiiti ifo nai aunese ae umi teisi i le 28 inisi.

Amerika soka (fa'aigoa fo'i "pa'u pua'a") e sili atu ona mata'i pito ma fa'apipi'i i se su'iga, e fa'afaigofie ai ona togi le polo.

O polo lakapi e 60 cm le taamilosaga i le vaega pito sili ona mafiafia, ae o polo Amerika e 56 cm le taamilosaga.

Faatasi ai ma se mamanu sili atu ona faigofie, o le soka e faʻaitiitia le teteʻe aʻo alu i luga o le ea.

A o tagata taaalo lakapi Amerika fa'agasolo le polo i le fa'agaioiga i luga o lima, e togi e le au lakapi le polo i se gaioi lalo lima i se mamao e pupuu.

O a tulafono o le lakapi Amerika?

I le lakapi a Amerika, e lua 'au e 11 tagata taaalo e fetaui le tasi ma le isi i luga o le malae.

Osofaiga ma puipuiga e fesuia'i e fa'atatau ile fa'atupuina ole ta'aloga.

I lalo i se aotelega o tulafono sili ona taua:

  • E ta'i 11 'au ta'itasi i luga o le malae i le taimi e tasi, fa'atasi ai ma sui e le fa'atapula'aina.
  • E maua e au ta'i tolu taimi malolo ile afa.
  • E amata le ta'aloga i le kick-off.
  • O le polo e masani ona togi e le quarterback.
  • E mafai e se tagata fa'afeagai ona tago i le ave polo i soo se taimi.
  • E tatau i 'au ta'itasi ona fa'agaoioi le polo ia le itiiti ifo i le 10 iata i totonu ole 4 i lalo. Afai e le aoga lena mea, e maua e le isi au le avanoa.
  • Afai latou te manuia, latou te maua ni taumafaiga fou se 4 e fa'asolo le polo i le 10 iata le mamao.
  • O le fa'amoemoe autu o le sikoa 'ai e ala i le tu'u atu o le polo i totonu o le 'sone fa'ai'uga a le fili.
  • E tasi le laufali o lo'o iai fa'atasi ma le 3 i le 6 isi laufali.
  • E mafai e le quarterback ona filifili e togi le polo i se tali. Pe mafai fo'i ona pasi le polo i le tamo'e i tua ina ia taumafai e fa'aoso le polo a'o tamo'e.

O lea ua ou maua o le ta'aloga atoa (+ tulafono & fa'asalaga) a Amerika lakapi fa'amatala

O a tulafono o le lakapi?

O tulafono o le lakapi e ese mai tulafono a Amerika.

I lalo e mafai ona e faitau i tulafono sili ona taua o le lakapi:

  • O le au lakapi e aofia ai le 15 tagata taaalo, e vaevaeina i le 8 i luma, 7 tua ma le 7 sui.
  • E amata le ta'aloga i le kick-off ma tauva 'au mo le umiaina.
  • O le tagata taalo o lo o umia le polo e mafai ona tamoe ma le polo, kiki le polo, pe pasi atu i se au i le itu po o tua atu o ia. Soo se tagata taalo e mafai ona togi le polo.
  • E mafai e se tagata fa'afeagai ona tago i le ave polo i soo se taimi.
  • O le taimi lava e ta ai, e tatau i le tagata taalo ona tatala vave le polo mo le taʻaloga e faʻaauau.
  • O le taimi lava e kolosi ai e le 'au le laina sikoa a le fili ma pa'i i le polo i lalo, ona maua lea e le 'au lea o le 'taumafa' (5 'ai).
  • A mae'a taumafaiga ta'itasi, e maua e le 'au sikoa le avanoa e sikoa ai isi 'ai se 2 e ala i le liua.
  • E to'a 3 laufali ma le laufali vitiō.

O le agai i luma e masani lava o le au taaalo uumi ma sili atu le tino e tauva mo le polo ma o tua e foliga mai e sili atu le gaogao ma vave.

E mafai ona fa'aoga se tupe fa'aagaga i le lakapi pe a litaea le tagata ta'alo ona o se manu'a.

O le taimi lava e alu ese ai le tagata taalo mai le malae taalo, e le mafai ona toe foi i le malae taalo se'i vagana ua i ai se manu'a ma e leai se isi sui e avanoa.

E le pei o le lakapi a Amerika, i le lakapi e le faatagaina soʻo se ituaiga talipupuni ma faʻalavelave tagata taʻalo e le o maua le polo.

O le mafuaaga autu lea e sili atu ai le saogalemu o le lakapi nai lo le lakapi Amerika. E leai ni taimi malolo i le lakapi.

American football vs rugby – numera o tagata taaalo i luga o le malae

A faatusatusa i le lakapi a Amerika, e toatele atu au taaalo i luga o le malae. E eseese foi matafaioi a le au taaalo.

I le lakapi Amerika, o au ta'itasi e faia i vaega eseese e tolu: o le Solitulafono, puipuiga ma 'au fa'apitoa.

E to’a 11 tagata ta’aalo i luga o le malae i le taimi e tasi, aua e fesuia’i le osofa’iga ma le puipuiga.

I le lakapi e 15 le aofai o tagata taaalo i luga o le malae. E mafai e tagata ta'a'alo ta'ito'atasi ona fai le matafaioi o le osofa'i ma le puipuiga pe a mana'omia.

I le lakapi, o tagata taaalo uma e 11 i luga o le malae ei ai ni matafaioi patino e tatau ona latou tausisia.

O 'au fa'apitoa e fa'atino na'o le kiki (tu'i, sikoa fa'ato'a ma kiki).

Ona o le eseesega autu i le setiina o taaloga, i le lakapi e tatau i tagata taaalo uma i luga o le malae ona mafai uma ona osofaia ma puipuia i taimi uma.

E le o le tulaga lena i le lakapi, ma e te taʻalo i le solitulafono poʻo le puipuiga.

American football vs rugby - ta'aloga ta'aloga

O tauvaga o taaloga uma e lua e atiaʻe i le auala lava e tasi. Ae o le taimi o le ta'aloga o le lakapi ma le lakapi Amerika e ese.

O ta'aloga lakapi e lua 'afa e 40 minute ta'itasi.

I le lakapi, e vaevaeina taaloga i le fa 15-minute kuata, tuueseese i le 12-minute afa-taimi malolo pe a uma le lua kuata muamua.

E le gata i lea, e 2-minute malolo i le faaiuga o le kuata muamua ma le kuata lona tolu, a o fesuia'i 'au pe a uma le 15 minute o ta'aloga.

I le lakapi a Amerika, e leai se taimi e muta ai se taaloga ona e taofi le uati i soo se taimi lava e taofi ai le taʻaloga (pe a pa le polo pe paʻu le polo i le eleele).

Matches e mafai ona umi lua pe sili atu foi nai lo le tolu itula. O manu'a e mafai fo'i ona fa'alautele le umi atoa o se ta'aloga soka.

O suʻesuʻega talu ai nei na faʻaalia ai o le averesi o le taʻaloga NFL e tusa ma le tolu itula i le aofaʻi.

O le lakapi e itiiti lava le nofonofo. E na'o le 'out' polo ma mea sese e malolo ai, ae a mae'a le togi e fa'aauau le ta'aloga.

American football vs rugby – tele fanua

O le eseesega i le va o taaloga e lua e laiti i lea tulaga.

O le lakapi Amerika e taʻalo i luga o se malae tafaʻi faatafafa e 120 iata (110 mita) le umi ma 53 1/3 iata (49 mita) le lautele. I pito taitasi o le malae o loo i ai se laina sikoa; e 100 iata le va.

O le malae lakapi liki e 120 mita le umi ma e tusa ma le 110 mita le lautele, ma se laina e toso i le sefulu mita.

American football vs rugby – o ai e togi ma sapo le polo?

O le togi ma le sapoina o le polo e ese foi i taaloga uma e lua.

I le lakapi Amerika, e masani lava o le quarterback e togiina poloae o le lakapi e togi ma sapo e tagata taaalo uma i luga o le malae le polo.

E le pei o le lakapi a Amerika, i le lakapi na'o le itu e pasia e tulafono, ma e mafai ona agai i luma le polo i le tamoe ma kiki.

I le American Football, e tasi le pasi agai i luma i lalo (taumafaiga) e faʻatagaina, pe afai e sau mai tua o le laina o le scrimmage.

I le lakapi e mafai ona e kiki pe tamo'e le polo i luma, ae na'o le togi i tua o le polo.

I le lakapi Amerika, o le kiki e na'o le fa'aoga e pasi ai le polo i le 'au tete'e pe taumafai e sikoa.

I le lakapi Amerika, o se pasi umi e mafai i nisi taimi ona agai i luma le taaloga i le limasefulu pe onosefulu mita i le alu e tasi.

I le lakapi, o le taaloga e atiina ae i nai pasi pupuu i luma.

American football vs rugby – sikoa

E tele auala e maua ai 'ai i ta'aloga e lua.

A touchdown (TD) o le lakapi Amerika e tutusa ma le taumafai i le lakapi. O le mea e ofo ai, o se taumafaiga e mana'omia ai le polo e “pa'i” i le eleele, ae o le pa'i e leai.

I le lakapi a Amerika, ua lava mo se TD le tagata taalo o loʻo tauaveina le polo e mafua ai ona ulufale le polo i le sone pito (o le "vaega sini") aʻo le polo i totonu o laina o le malae.

O le polo e mafai ona ave pe pu'eina i le sone pito.

O le American football TD e 6 'ai ae o le lakapi lakapi e 4 pe 5 'ai (fa'alagolago i le siamupini).

A mae'a se TD po'o se taumafai, e maua e 'au i ta'aloga e lua le avanoa e maua atili ai 'ai (liliu) - o le kiki i pou sikoa e lua ma luga o le pa e 2 'ai i le lakapi ma le 1 i le lakapi Amerika.

I le lakapi, o le isi filifiliga pe a maeʻa le paʻu o le a taumafai le au osofaʻi e sikoa se isi paʻu mo le 2 'ai.

I le taaloga lava e tasi, e mafai e le au osofaʻi ona filifili i soʻo se taimi e taumafai e sikoa se sikoa.

O le sikoa i le malae e 3 'ai ma e mafai ona ave i soo se mea i luga o le malae, ae e masani lava ona ave i totonu o le laina 45-yard a le puipuiga i le fa i lalo (o lona uiga i le taumafaiga mulimuli e faʻasolo mamao le polo poʻo le TD e sikoa) .

E talia le sikoa i le malae pe a kiki e le kiki le polo i pou sikoa ma luga atu o le kolosi.

I le lakapi, o se sala (mai le mea na tupu ai le solitulafono) po'o se pa'u sikoa e 3 'ai.

I le lakapi a Amerika, o le saogalemu e 2 'ai e tuuina atu i le au tetee pe a faia e se tagata osofaʻi se mea leaga i lona lava sone pito poʻo ua taʻi i lena sone pito.

Faitau foi laʻu iloiloga auiliili o pito pito i luga 5 sili ona lelei mo lau pulou American Football

O Joost Nusselder, o le faʻavae o laufali.eu o se tagata faʻatau oloa, tama ma e fiafia e tusitusi e uiga i soʻo se ituaiga taʻaloga, ma sa tele foʻi taʻaloga na ia taʻalo ai mo le tele o lona olaga. Lenei talu mai le 2016, o ia ma lana 'au ua fausiaina fesoasoani blog tala e fesoasoani faʻamaoni tagata faitau ma a latou taʻaloga gaioiga.